Novice

V sredo 5. decembra 2017 je potekal prvi delovni sestanek za načrtovanje novih projektnih idej za leto 2018. V iskanju in oblikovanju novih projektnih idej smo sodelovale tri institucije in sicer Socialna zbornica Slovenije, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje in Gerontološki raziskovalni inštitut.

Socialno zbornico Slovenije sta zastopala generalni sekretar Vilko Kolbl, mag., in projektna koordinatorica Petra Jalšovec, mag. soc. del.. ŠENT sta zastopala izvršni direktor mag. Nace Kovač in projektni kordinator Gregor Cotič. Predstavnika Gerontološkega raziskovalnega inštituta sta bila dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič.

V sredo, dne 15. novembra 2017, sta se na projektnem usklajevalnem sestanku sestala projektna tima Socialne zbornice Slovenije in Gerontološkega raziskovalnega inštituta. Namen sestanka je bil uskaditi izvajanje projektnih aktivnosti v projektu “Celostni pristop za uspešno integracijo migrantov”, v okviru programa Erasmus+ KA2.

S strani Socialne zbornice Slovenije sta sodelovala generalni sekretar Vilko Kolbl, mag., in projektna koordinatorica Petra Jalšovec, mag. soc. del.. Gerontološki raziskovalni inštitut sta zastopala dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič.

Delovne aktivnosti na projektnem sestanku so bile usmerjene v usklajevanje aktivnosti za pripravo vodnika za izobraževalce oziroma trenerje, ki bodo izvajali programe izobraževanja in usposabljanja za integracijo migrantov. Program izobraževanja in usposabljanja za integracijo migrantov se bo izvajal 12. in 13. decembra 2017 na Socialni zbornici Slovenije.

Pripravil: dr. Nikolaj Lipič

STROKOVNO USPOSABLJANJE V SLOVENIJI

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v Sloveniji, v obdobju od 11. 9. do 15. 9. 2017

Organizator ogleda dobrih praks v Sloveniji, ki se je izvajala od 11. 9 do 15. 9. 2017, je bila Socialna zbornica Slovenije. Ogledi dobrih praks niso bili omejeni samo na Ljubljano, ampak smo v okviru ogleda dobrih praks bili tudi v Postojni, Logatcu in Jesenicah.

Zbrali smo se predstavniki vseh partnerskih institucij in predstavniki drugih slovenskih socialnih partnerjev. Prav tako so nas obiskali tudi predstavniki Nacionalne agencije CMEPIUS, katerim smo predstavili potek izvajanja vseh faz projekta.

Fotografija 1: Strokovno usposabljanje v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije (Foto: Arhiv GeRI)

Predstavile so se organizacije, ki v slovenskem prostoru aktivno delujejo na področju migrantske problematike, in sicer:

1. UNICEF,
2. Slovenska filantropija,
3. HUMANITAS,
4. Azilni dom Logatec,
5. Azilni center Postojna,
6. OŠ Livada iz Ljubljane,
7. Društvo Odnos iz Ljubljane,
8. Cene Štupar iz Ljubljane,
9. Inštitut za Afriške študije iz Ljubljane,
10. Drugi dom iz Ljubljane,
11. Center za poklicno usposabljanje v Ljubljani,
12. Društvo Up iz Jesenic,
13. Zavod Global je predstavil projekt Skuhna, v okviru katerega so pripravili kulinarični dogodek.

Partnerske organizacije smo pridobile pogled v obširno delovanje programov in projektov, ki delujejo za uspešno integracijo migrantov v slovenski prostor, ki bodo dobra podlaga za oblikovanje pilotnega projekta in projektnih rezultatov.

Fotografija 2: Kulturni program v okviru strokovno usposabljanje v Ljubljani (Foto: Arhiv GeRI)

Udeleženci usposabljanja so bili navdušenim nad izredno dobro in vsebinsko bogatem organiziranem programu strokovnega usposabljanja in ogledov dobrih praks. Izpostavili so številne pozitivne učinke usposabljanja na ravni posameznika – udeleženca, na ravni sodelovanja med projektnimi institucijami in na ravni okolja, saj se učinki sodelovanja v okviru celostne skrbi in obravnave za migrante odraža na lokalni, regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni.

Del izvedbe programa je izvedel tudi Gerontološki raziskovalni inštitut, ki je organiziral poslovno delovno kosilo in tudi kulturni program z ogledom Ljubljane. S tem so udeleženci usposabljanja pridobili tudi vpogled v širši družbeno – kulturni milje Slovenije, kar je ključno za razumevanje odziva slovenske družbe na migrantsko problematiko in uspešnost njihove integracije.

Pripravila: dr. Barbara Grintal

Poročilo o strokovnem usposabljanju z ogledi dobrih praks v programu Erasmus+ KA2, v partnerski instituciji HRVATSKI CRVENI KRIŽ in pri njenih socialnih partnerjih, na Hrvaškem, v obdobju od 5. 6. do 9. 6. 2017

Fotografija 1: Strokovno usposabljanje na Hrvaškem (Foto: Arhiv GeRI)

Strokovnega usposabljanja z ogledi primerov dobrih praks pri partnerski instituciji HRVATSKI CRVENI KRIŽ in njenih socialnih partnerjih sta se iz Gerontološkega raziskovalnega inštituta udeležila dr. Barbara Grintal in  dr. Peter Seljak.

Partnerska organizacija HRVATSKI CRVENI KRIŽ je v Zagrebu in okolici pri partnerskih institucijah organizirala petdnevno strokovno usposabljanje z ogledi primerov dobrih praks v obdobju od ponedeljka 5. junija do petka 9. junija 2017. Predstavile so se naslednje organizacije, ki so predstavile svoje pristope in prakse dela ter strokovne protokole dela z migranti in begunci:

1. Hrvatski Crveni križ / Rdeči križ Hrvaške – oddelek za azil in migracije,
2. UNHCR Hrvaška,
3. Ministrstvo za notranje zadeve,
4. Azilni center Zagreb,
5. Azilni center Kutina,
6. Zavod za zaposlovanje,
7. Hrvaško združenje delodajalcev,
8. Hrvaški pravni center,
9. Društvo za psihološko pomoč.

Organizacije so predstavile proces vključevanja prosilcev za azil, načrt integracije in izvajanje integracijskega procesa. Pri tem so organizacije izpostavile svojo ključno vlogo v procesu integracije migrantov oz. vključevanja prosilcev za azil ter upravičencem do mednarodne zaščite v širše družbeno življenje na Hrvaškem.

UNHCR Hrvaška se zavzema za sprejem zakonodaje in politik na področju izobraževanja, zdravja, socialnega varstva in zaposlovanja – tudi migrantov in beguncev. Pri tem so izpostavili, da imajo migranti kar nekaj težav z integracijo, po zaključenem dvoletnem integracijskem obdobju. Tudi prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite imajo določene težave z uresničevanjem človekovih pravic, skladnih s standardi Evropske konvencije o varstvu in človekovih pravicah. UNHCR deluje predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike, političnega sistema ter kulturnega vključevanja migrantov.

Rdeči križ Hrvaške, kot izvajalski partner programov UNHCR, izvaja program integracije migrantov na Hrvaškem, ki vključuje psihosocialni program, povezovanje upravičencev s civilno družbo ter pomoč pri pridobivanju pravic, skladnih z Evropsko konvencijo o varstvu in človekovih pravicah. Poleg tega Rdeči križ Hrvaške tudi informira in svetuje migrantom za področja zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja in kulture.

Fotografija 2: Strokovno usposabljanje na Hrvaškem (Foto: Arhiv GeRI)

Ministrstvo za notranje zadeve vodi in organizira delo v sprejemnih centrih za begunce. Kontinuirano sodelujejo z različnimi humanitarnimi organizacijami. Migrantom nudijo brezplačno pravno pomoč ter pomoč pri nastanitvi.

Z ogledom Sprejemnega centra za prosilce za azil Zagreb – Porin ter Kutina smo se partnerske organizacije soočile z organizacijo sprejemnega centra, ki ima kapaciteto 600 oseb. Ob obisku je bilo v centru nastanjenih 500 prosilcev za azil. V centru prosilcem za azil poleg nastanitvenih kapacitet omogočajo športne dejavnosti, kulturno udejstvovanje, zdravstveno oskrbo, izobraževalne delavnice (npr. IKT, jezik). Center posebno skrb namenja preprečevanju nasilja v centru ter sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Hrvaški zavod za zaposlovanje prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite dodeli skrbnika, ki skupaj s prosilci izdela načrt aktivnosti. Zavod prosilcem omogoča izvedbo različnih tečajev in prekvalifikacij. Pri tem so izpostavili, da je glavna ovira pri prosilcih poznavanje hrvaškega jezika.

Hrvaško združenje delodajalcev je prostovoljno, neprofitno in neodvisno združenje delodajalcev, ki sodeluje z Zavodom za zaposlovanje in jim posreduje informacije o delodajalcih, ki iščejo zaposlitve tudi med migranti.

Hrvaški pravni center zagotavlja brezplačno pravno pomoč prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite. Delujejo predvsem na področjih zagotavljanja pravic do zdravstvenega varstva, združitvah družin, pravic do namestitve, pravic do dela, pravic do finančne pomoči in drugo.

Društvo za psihološko pomoč s svojimi psihologi zagotavljajo prosilcem za azil in upravičencem do mednarodne zaščite psihološko pomoč. Pri tem so izpostavili, da pri izvajanju sodelujejo s prevajalci, ki govorijo jezik prosilcev oz. upravičencev. Ti prevajalci morajo biti usposobljeni za prevajanje v posebnih okoliščinah ter poznati pravila, na strokovnosti zasnovanega, razgovora.

Strokovno usposabljanje z ogledi dobrih praks v okviru programa Erasmus+ KA2 pri hrvaškem projektnem partnerju HRVATSKI CRVENI KRIŽ in ostalih strokovnih institucijah ocenjujemo kot nadvse uspešno, saj je predvsem za vse tri slovenske partnerske institucije bilo zanimivo poznavanje razmer in strokovnih pristopov dela po obravnavi migrantov in beguncev na Hrvaškem in pred vstopom v Slovenijo. Zato smo še posebej vsi slovenski partnerji težili k vzpostavljanju kontaktov za sodelovanje v primeru novega t.i. balkanskega migracijskega toka ali podobnih migracijskih dinamik. Prav tako je bilo strokovno usposabljanje tudi priložnost za izmenjavo primerov dobrih praks in strokovnih pristopov dela  s strokovnjaki s sosednje države.

Pripravila: dr. Barbara Grintal