1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših. Gre za dan, ko se še posebej spomnimo na starejšo populacijo, naslavljamo problematiko, ki zadeva starejše in se hkrati spomnimo vsega, kar je starejša populacija prispevala in še lahko prispeva naši družbi. Letošnja tema mednarodnega dneva je »Digitalna enakost za vse starosti«, ki opozarja na potrebo po dostopu in vključevanju starejših oseb v digitalni svet.
Cilji, ki jih ob letošnjem mednarodnem dnevu izpostavljajo Združeni narodi so naslednji:
ozaveščanje o pomembnosti digitalne vključenosti starejših oseb,
odprava stereotipov, predsodkov in diskriminacije povezane z digitalizacijo,
naslavljanje javnih in zasebnih interesov na področjih razpoložljivosti, povezljivosti, oblikovanja, cenovne dostopnosti, krepitve zmogljivosti, infrastrukture in inovacij,
raziskovanje vloge politik in pravnih okvirjev za zagotavljanje zasebnosti in varnosti starejših v digitalnem svetu,
poudarjanje potrebe po pravno zavezujočem instrumentu o pravicah starejših in intersekcijskemu, na osebo osredotočenem pristopu obravnavanja človekovih pravic, za družbo za vse starosti.
S 1. 9. 2021 smo na GeRI pričeli z izvajanjem 4. cikla programa socialne aktivacije projekta “Točka SoDELOVANJA”. Izvedba projekta bo trajala šest mesecev s 15 brezposelnimi udeleženci iz okolice Domžal in Kamnika, z možnostjo osebnega razvoja, odkrivanja svojih potencialov, želja ter postavljanja in uresničevanja ciljev na karierni poti. Več o aktivnostih v skupini si lahko preberete na https://socialna-aktivacija.si/
Gerontološko društvo Slovenije, ki se v slovenskem prostoru že 52 let zavzema za razumevanje procesa staranja in krepitev kakovosti življenja v starosti, je v četrtek 17. junija 2021 organiziralo strokovni posvet z naslovom »Ljubljana – starejšim prijazno mesto: izboljšanje socialne vključenosti starejših v Mestni občini Ljubljana po pandemiji COVID-19«. Izvedbo strokovnega posveta je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.
Sodelovalo je 25 strokovnjakov – tudi doc. dr. Barbara Grintal in doc. dr. Nikolaj Lipič – ki so razpravljali o dilemah in izzivih socialne izključenosti starejših v Mestni občini Ljubljana, v času pandemije COVID-19. Posebno pozornost so v zaključni razpravi namenili iskanju novih in inovativnih pristopov za postopno vzpostavljanje in izboljšanje socialne vključenosti starejših v času po pandemiji, ki je še posebej zaznamovala starejše Ljubljančanke in Ljubljančane.
V razpravi so izpostavili, da so starejši v tej zdravstveni, posledično pa tudi družbeni krizi, še posebej ranljiva ciljna skupina, ki ji je potrebno tako v lokalnem okolju Mestne občine Ljubljana, kot tudi s podporo države, namenili več strokovne pozornosti na vseh področjih družbenega življenja. Ugotavljajo, da je napredek na področju izboljšanja socialne vključenosti starejših po pandemiji možen le s povezovanjem in skupnim sodelovanjem vseh deležnikov na področju obravnave, skrbi in dela s starejšimi: različnih strok, institucij, strokovnih združenj in nevladnih organizacij, saj le povezani in sodelovalni lahko udejanjamo skupno vizijo, da je »Ljubljana starejšim prijazno mesto« na vseh področjih družbene realnosti, tako v lokalnem, ko tudi širše regionalnem in nacionalnem smislu.
S 1. 2. 2021 smo na GeRI pričeli z izvajanjem 3. cikla programa socialne aktivacije projekta “Točka SoDELOVANJA”. Izvedba projekta bo trajala šest mesecev s 15 udeleženci iz okolice Domžal in Kamnika.
V prvem tednu marca smo pričeli s spoznavanjem med udeleženci in izvajalci ter seznanitvi s podrobnostmi programa, ki spodbuja k aktivnemu sodelovanju. V okviru programa bodo udeleženci pridobili nova znanja in izkušnje ter nadgradili kompetence.
GeRI se je dne 18. 1. 2021 vpisal v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V okviru raziskovalne organizacije GeRI deluje Raziskovalna skupina GeRI, pod vodstvom doc. dr. Barbare Grintal.
AKTIVNA UDELEŽBA TUDI RAZISKOVALCEV GERONTOLOŠKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA
V letu 2020 so Gerontološko društvo Slovenije, Gerontološki raziskovalni inštitut in Allium – zaposlitveni center izvedli inovativno in kompleksno raziskavo na področju aktivnega staranja v Mestni občini Ljubljana. Rezultat te raziskave je bila priprava in publiciranje znanstvene monografije z naslovom »AKTIVNO STARANJE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA – IZZIV ZNANOSTI«.
Starostno varstvo je v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) pred izzivi demografskih sprememb in dolgoživosti njenega prebivalstva. Staranje je izziv znanosti. Interdisciplinarnost tega vprašanja zaobjema različne znanstvene discipline. Prav tako je tudi osrednje družbeno, socialno in zdravstveno vprašanje lokalnega, regionalnega in nacionalnega okolja. Ljubljana je na specifičen način stičišče vseh treh nivojev hkrati, saj gre za simbiozo različnimi dejavnikov in vzrokov na različnih nivojih. Znanost staranje identificira kot fenomen sodobne družbe, ki se intenzivira tudi v MOL in kaže že dramatično demografsko sliko. S starostjo so povezane tudi številne starostne omejitve in onemoglosti, ki za družino predstavljajo velik izziv in tudi obremenitev. To zahteva kompetenten znanstveni odziv. Na polju gerontoloških in drugih relevantnih ved se danes v svetu krepi pomen koncepta aktivnega staranja. Ugotavljamo, da v MOL ni relevantne znanstvene monografije, ki bi celostno predstavila razvoj koncepta aktivnega staranja in znanstveno relevantno odgovorila na vprašanje vseh tistih starejših občank in občanov MOL, ki se soočajo z dilemami in protislovji aktivnega staranja. Znanstvena publikacija predstavlja najsodobnejša znanstvena spoznanja razvoja in prispevka aktivnega staranja k družbenemu blagostanju starejših ter ponuja znanstvena spoznanja o programih in storitvah aktivnega staranja ter njihovih učinkih na starejše občanke in občane iz MOL.
Koncept aktivnega staranja poudarja vse večjo družbeno participativno vlogo starejših v vsakdanjem življenju na individualni in družbeni ravni. MOL se zavzema za udejanjanje slogana »Ljubljana – starejšim prijazno mesto«. Prav zato je razumevanje današnjega stanja na področju dela in skrbi za starejše ljudi v MOL treba postaviti v kontekst razvoja gerontološke znanosti skozi desetletja. Poznavanje razvojnih nastavkov in razvojnih mejnikov koncepta aktivnega staranja v MOL je izhodišče tudi za razumevanje trendov razvoja v prihodnje. S spoznanji v znanstveni monografiji smo postavili koncept aktivnega staranja v MOL na razvojno os nove kulture staranja, usmerjene v lastno percepcijo kakovostnega staranja posameznika. To je bogato spoznanje, ki gerontološki znanosti daje legitimnost, znanstveno relevantnost in krepi njen družbeni ugled v prostoru. To je še posebej ključno ob spoznanju, da je Gerontološko društvo Slovenije novembra 2019 obeležilo 50-letnico delovanja in je ves čas imelo sedež in največji strokovni angažma prav v MOL. Prva izdaja znanstvene monografije, ki jo sofinancira MOL, ob tem polstoletnem jubileju društva še toliko bolj poudarja dolgoletni prispevek Gerontološkega društva Slovenije k blaginji občank in občanov iz MOL.
Glavni namen znanstvene monografije je prispevati k razumevanju koncepta aktivnega staranja in izpostaviti potrebo po celostni implementaciji koncepta aktivnega staranja v MOL za ohranjanje in izboljševanje kakovosti življenja starejših v MOL, ki se soočajo s starostjo, starostnimi spremembami in drugimi omejitvami. Z znanstveno monografijo ozaveščamo širšo znanstveno, strokovno in laično javnost v MOL o pomembnosti aktivnega staranja in znanstveno preverjenih učinkih na izboljšanje kakovostnega staranja in kakovostnega življenja občank in občanov iz MOL v sodobni družbi.
Znanstvena monografija je namenjena znanstveni javnosti, študentom, strokovnjakom v institucijah v MOL in ne nazadnje starejšim občankam in občanom v Ljubljani, njihovim svojcem in vsem, ki se soočajo z vprašanji, povezanimi z aktivnim staranjem in razumevanjem učinkov na kakovostno staranje. Predstavljamo jim znanstveno preverjeno prepoznavanje učinkov aktivnega staranja in jih preko relevantnih nacionalnih in mednarodnih raziskav opogumljamo za soočanje z aktivnim staranjem, saj tako razbremenimo sisteme starostnega varstva, osebne zdravnike na primarni ravni in druge strokovnjake zdravstvenega in socialnega varstva v MOL (specialistične medicinske ambulante, svetovalnice, centre za socialno delo ipd.).
Znanstvena monografija ima izobraževalno noto za celotno MOL, saj nas uči o aktivnem staranju, kar bodo lahko izvajalci preventivnih delavnic za prebivalce iz MOL uporabili pri svetovanju, kako se soočati z aktivnim staranjem kljub starostnim spremembam. Sem lahko uvrščamo tudi prizadevanja Gerontološkega društva Slovenije za aktivnosti na področju krepitve spomina in zbranosti. Preventivne delavnice za krepitev spomina in zbranosti, kar je ena izmed pogostih društvenih aktivnosti v okviru MOL, izvajamo v domovih za starejše, dnevnih centrih, medgeneracijskih centrih, v različnih društvih, interesnih združenjih ipd.
Z znanstveno monografijo želimo tako svojce in javnost v MOL usposobiti za ustrezno obravnavo starejših ljudi ob njihovih specifičnih potrebah pri vključevanju v koncept aktivnega staranja, saj smo uporabili interdisciplinarni pristop in vključili strokovnjake različnih področij. Z znanstveno monografijo želimo izboljšati informiranost in osveščenost o vlogi in pomenu koncepta aktivnega staranja v okviru MOL ter tako izboljšati celostno obravnavo naših občank in občanov iz MOL. Gerontološko društvo Slovenije, ki v MOL deluje že 50 let, je s svojimi uglednimi strokovnjaki – članicami in člani našega društva – ključni deležnik v razvoju, raziskovanju in oblikovanju znanstvenih gerontoloških pristopov za kompetentno obravnavo, skrb in delo s starejšimi ljudmi.
Znanstvena monografija je oblikovana v skladu z relevantnimi področji aktivnega staranja, opredeljenimi v Strategiji dolgožive družbe (UMAR 2017). Konceptualno smo vsebino znanstvene monografije razdelili v pet tematskih področij, in sicer:
opredelitev aktivnega staranja in pristopov za udejanjanje koncepta aktivnega staranja na individualni in družbeni ravni;
zaposlenost oziroma delovna aktivnost, kjer smo podrobneje izpostavili prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, ter zagotavljanje zadostnega obsega zaposlenih;
samostojnost, zdravo in varno življenje vseh generacij, kjer smo osvetlili družbeno najbolj izpostavljena področja, in sicer dostopnost do zdravstvenih storitev, dolgotrajno oskrbo, skrb za zdravje, izzive na področju demence in duševnega zdravja ter fizioterapevtsko obravnavo oseb s posebnimi potrebami;
vključenost v družbo, kjer so raziskave usmerjene v psihosocialne aspekte in so obravnavale tudi medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo;
aktivnost posameznika v celotnem življenjskem obdobju oziroma življenjskem ciklu, kjer je nujno potrebno upoštevati tudi prilagoditve v gospodarstvu in bivalnih razmerah.
Avtorice in avtorji znanstvenih prispevkov:
AKTIVNO STARANJE
Koncept aktivnega staranja: med opredelitvami, razumevanjem in udejanjanjem
Tomaž Lenart, Nikolaj Lipič
TRG DELA IN IZOBRAŽEVANJE
Mestna občina Ljubljana – učeča se občina tudi za starejše v konceptu aktivnega staranja
Nikolaj Lipič, Barbara Grintal
Problematika primanjkljaja kadrov, časa in financ v okolju socialnega dela
Simon Colnar, Vlado Dimovski
Prilagoditve na trgu dela starejšim zaposlenim v Mestni občini Ljubljana
Barbara Grintal, Nikolaj Lipič
SAMOSTOJNO, ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ
Dostopnost do zdravstvenih storitev v Mestni občini Ljubljana: izziv konceptu aktivnega staranja
Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik
Aktivno staranje športnikov specialne olimpijade v Mestni občini Ljubljana
Tine Kovačič
Skrb za zdravje starejših v Mestni občini Ljubljana kot dejavnik aktivnega staranja
Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik
Vloga socialnovarstvenih programov na področju aktivnega staranja: primer nevladne organizacije Altra
Suzana Oreški
Dolgotrajna oskrba in aktivno staranje v Mestni občini Ljubljana
Nikolaj Lipič, Vilko Kolbl
Telesna vadba starejših v sklopu Aktivnega dne Zavoda Aktivna starost: pomembnost vadbe v starosti
Miha Kranjc, Urška Dolinšek, Tija Hubej
VKLJUČENOST V DRUŽBO
Uporaba IKT za komunikacijo pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana
Barbara Grintal
Prostovoljno delo starejših v Mestni občini Ljubljana kot priložnost za aktivno staranje
Vilko Kolbl, Nikolaj Lipič
Pomen socialne vključenosti in avtonomije oseb z demenco
Pomen medgeneracijskega sodelovanja pri aktivnem staranju v Mestni občini Ljubljana
Nikolaj Lipič, Eva Križnar
Demenca med generacijami za večjo kakovost življenja: priložnost za inovativne prakse tudi v Mestni občini Ljubljana
Anamarija Kejžar
OBLIKOVANJE OKOLJA ZA AKTIVNOST V CELOTNEM ŽIVLJENJU
Bivalne razmere in njihove prilagoditve pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana
Peter Seljak
Ob koncu še zahvale. Zahvaljujemo se MOL za podporo pri sofinanciranju izdaje znanstvene monografije. Kompleksno empirično raziskavo sta izvedla Gerontološko društvo Slovenije in Gerontološki raziskovalni inštitut in Allium – zaposlitveni center, zato se obema raziskovalnima partnerjema iskreno zahvaljujemo. Zahvala je namenjena tudi vsem nevladnim institucijam in društvom, ki so k anketiranju povabili svoje članice in člane, prav tako se zahvaljujemo vsem sodelujočim v anketiranju. Ključna zahvala pa je namenjena vsem avtoricam in avtorjem za sodelovanje in pripravo znanstvenih prispevkov.
16. oktobra 2020 so raziskovalci GeRI – dr. Barbara Grintal, dr. Peter Seljak in dr. Nikolaj Lipič – aktivno sodelovali na strokovnem posvetu »Ljubljana starejšim prijazno mesto: družbeni napredek na področju skrbi za starejše ljudi v Mestni občini Ljubljana«, ki ga je organiziralo Gerontološko društvo Slovenije. Strokovni posvet je sofinancirala Mestna občina Ljubljana.
Sodelujoči strokovnjaki na strokovnem posvetu:
AKTIVNO STARANJE
Koncept aktivnega staranja: med opredelitvami, razumevanjem in udejanjanjem
Tomaž Lenart, Nikolaj Lipič
TRG DELA IN IZOBRAŽEVANJE
Mestna občina Ljubljana – učeča se občina tudi za starejše v konceptu aktivnega staranja
Nikolaj Lipič, Barbara Grintal
Problematika primanjkljaja kadrov, časa in financ v okolju socialnega dela
Simon Colnar, Vlado Dimovski
Prilagoditve na trgu dela starejšim zaposlenim v Mestni občini Ljubljana
Barbara Grintal, Nikolaj Lipič
SAMOSTOJNO, ZDRAVO IN VARNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ
Dostopnost do zdravstvenih storitev v Mestni občini Ljubljana: izziv konceptu aktivnega staranja
Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik
Aktivno staranje športnikov specialne olimpijade v Mestni občini Ljubljana
Tine Kovačič
Skrb za zdravje starejših v Mestni občini Ljubljana kot dejavnik aktivnega staranja
Nejc Krašovec, Nikolaj Lipič, Marija Ovsenik
Vloga socialnovarstvenih programov na področju aktivnega staranja: primer nevladne organizacije Altra
Suzana Oreški
Dolgotrajna oskrba in aktivno staranje v Mestni občini Ljubljana
Nikolaj Lipič, Vilko Kolbl
Telesna vadba starejših v sklopu Aktivnega dne Zavoda Aktivna starost: pomembnost vadbe v starosti
Miha Kranjc, Urška Dolinšek, Tija Hubej
VKLJUČENOST V DRUŽBO
Uporaba IKT za komunikacijo pri starejših ljudeh v Mestni občini Ljubljana
Barbara Grintal
Prostovoljno delo starejših v Mestni občini Ljubljana kot priložnost za aktivno staranje
Vilko Kolbl, Nikolaj Lipič
Pomen socialne vključenosti in avtonomije oseb z demenco
Gerontološko
društvo Slovenije strokovno deluje v slovenskem prostoru že od leta 1969. V
letu 2019 je tako obeležilo 50-let delovanja na področju starostnega varstva v Sloveniji.
V Gerontološkem društvu Slovenije sodelujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s
področja obravnave, skrbi in dela s starejšimi ljudmi, ki delujejo na različnih
strokovnih in znanstvenih področij socialnega dela, socialne gerontologije,
zdravstva in medicine, fizioterapije, kineziologije, prava in drugih
področij.
Slavnostni
dogodek ob 50-letnici Gerontološkega društva Slovenije, v četrtek 28. novembra
2019, v Veliki sejni dvorani Mestne občine Ljubljana, je potekal pod častnim
pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja. V njegovem
imenu je imela slavnostni govor ga. Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika
za področje človekovih pravic.
Gerontološko
društvo Slovenije in Gerontološki raziskovalni inštitut (GeRI) strokovno
sodelujeta že tri leta. Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta so
aktivni člani Gerontološkega društva Slovenije, prav tako pa sta obe
instituciji sodelovali tudi pri izvajanju prvega programa socialne aktivacije.
Prav
zato je Gerontološki raziskovalni inštitut bil povabljen na slavnostni dogodek
50-letnice Gerontološkega društva Slovenije. Gerontološki
raziskovalni inštitut je zastopal dr. Peter Seljak, ki je v pozdravnem nagovoru
na dogodku osvetlil skupno sodelovanje in izpostavil možnosti sodelovanja tudi
v prihodnje.
Dr.
Nikolaj Lipič, predsednik Gerontološkega društva Slovenije, se je v svojem
slavnostnem govoru Gerontološkemu raziskovalnemu inštitutu zahvalil za podporo
in povezovanje na področju interdisciplinarnosti in ustvarjanja uspešnih zgodb
sodelovanja.
Sodelavci Gerontološkega raziskovalnega inštituta si ves čas prizadevajo za strokovno rast, aktualizacijo strokovnega dela na področju socialnega varstva v slovenskem okolju in povezovanje s strokovnjaki iz drugih institucij. V tej luči se je dr. Nikolaj Lipič, sodelavec Gerontološkega raziskovalnega inštituta, v petek 22. novembra 2019 udeležil 25. Dnevov Socialne zbornice Slovenije, na Otočcu. Tega dne je imela govor na dogodku tudi mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Strokovni program je bil bogat, saj je vključeval zanimive predavatelje in predavateljice, ki so predstavili nove izzive na področju socialnega varstva. Za Gerontološki raziskovalni inštitut je bila še posebej zanimiva razprava na okrogli mizi »Kdo bo jutri izvajal oskrbo na domu?, ki jo je moderira ga. Valerija Lekič Poljšak, predsednica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije in predsednica Skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Na okrogli mizi so sodelovale še dr. Mateja Lopuh, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo, zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik, predavateljica na Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, ga. Liljana Batič, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, dr. Anamarija Kejžar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, in Carmen Rajer, Center za socialno delo Posavje, enota Krško.
